V četrtek, 24. 6. 2018, smo v prostorih Mladinskega centra Velenje na prvem posvetu letOS ob obeležitvi svetovnega dneva beguncev zbrali enajst govorcev iz različnih lokalnih in državnih sektorjev. Izpostavljenih je bilo nekaj pomembnih tem, ki se nanašajo neposredno na lokalno okolje.

Peter Dermol, podžupan Velenja, je povedal, da je integracija uspešna takrat ko poteka nemoteno, ter da vidi izziv v tem, da občina in uprava nimata točnega pregleda nad tam kako poteka integracija ter koliko migrantov prebiva/se nahaja v občini.

Iz Šolskega centra Velenje so direktor Janko Pogorelčnik ter sodelavki iz svetovalne službe in koordinacije prostovoljstva Karmen Mikek in Maša Kolšek izpostavili dobro prakso zaposlitve albansko govoreče osebe pri pomoči otrokom pri učenju slovenskega jezika, ter izziv prihajajoče državne zakonodaje, ki bo dovoljevala učenje slovenščine le učiteljem slovenščine. »Šolski sistem je rigiden, dobra praksa izhaja le iz fleksibilnosti učiteljev in prilagojenosti« je povedala Karmen Mikek iz svetovalne službe, izpostavila pa je tudi, da je za učenje slovenščine dijakov predvsem albanskega porekla dodeljenih premalo ur slovenščine, Edita Tamše iz Večgeneracijskega centra je povedala, da se problem na področju izobraževanja v Velenju pojavlja tudi pri vključevanju mater dijakov, ker ne govorijo slovensko in se ne udeležujejo roditeljskih sestankov.

Izpostavljeno je bilo to, da se razpisi na področju večkulturnosti večinoma zadevajo predvsem Maribor in Ljubljano, ter da na prostovoljni bazi programi v LU in ZRSZ ne morejo delovati. Prav tako je bila izpostavljena nemotiviranost s strani priseljenskih žensk v Velenju ter pomembna vloga svetovalcev, ki identificirajo njihove želje ter spodbujajo njihovo motivacij.

Iz Urada za oskrbo in integracijo migrantov je Tina Kotar izpostavila dobre prakse vključevanja prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev kot je na primer Logatec. Po besedah Branke Škulj Nussdorfer ima Zavod za zaposlovanje Velenje pozitivne izkušnje pri vključevanje priseljencev na trg dela, predvsem dobra praksa je uspešno zaposlovanje albanskih žensk, tesno z zaposlitvijo pa je povezano znanje slovenskega jezika. Na področju zdravstva je Tina Kontič iz vodstva Zdravstvenega doma Velenje izpostavila potrebo po albansko govorečem zdravniku ter po albansko govorečih tolmačih za zdravstvene storitve, kar naj bi bilo potrebno nasloviti na Ministrstvo za zdravje.

Direktor JZ Cene Štupar Bojan Hajdinjak je posvet zaključil z mislijo, da je »sredstev na področju integracije ogromno, problem pa je v tem, da tisti, ki delujemo na tem področju nismo povezani skupaj, imamo različne pristope in metode. Teren dela ogromno, zakonodaja dovoljuje priseljevanje, a sistemsko nismo urejeni na tem področju. Potrebno je, da se skoordinira in poveže v sistem, ne pa samo prelaga odgovornosti, ter jasno zastaviti vloge nevladnih in vladnih akterjev.«

V konzorciju projekta Obeležitev svetovnega dneva beguncev “Med nami in z nami” smo združeni Inštitut za afriške študije, Društvo Odnos in Javni zavod Cene Štupar.
Projekt finančno podpirata Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in Evropska unija preko Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF).
Izražena stališča nujno ne odražajo stališč Republike Slovenije in Evropske unije.