Na posvetu v Ljubljani, 19. 6. 2018 v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja, so bili predstavljeni različni izzivi, potrebe in dobre prakse pri vključevanju prosilcev za mednarodno zaščito ter beguncev na področjih socialnega varstva, zdravstva, šolstva, kulture ter trga dela v ljubljanskem kontekstu. Marsikateri govorec je priznal, da se z drugimi govorci še ni srečal drugače kot virtualno, kar kaže na potrebo pogostega in kontinuiranega srečevanja deležnikov na omenjenih področjih. Potreba po povezovanju med deležniki pa kaže, da za celostni pristop k vključevanju ni zadosti le medsektorski, ampak tudi meddisciplinarni pristop, ki mora nato delovati tudi v vsakdanji praksi.
Nena Kopčevar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana Vič povedala, da obstaja potreba usposabljanja v smislu medkulturnih kompetenc ter potreba povezovanja zdravstvenih inštitucij v državi glede zdravstvenih informacij glede prosilcev in beguncev, ter potreba po preventivnih zdravstvnih storitvah na tem področju.
Na področju šolstva je direktor OŠ Livada Goran Popovič izpostavil izziv pri tem, da tisti otroci, ki se vpišejo naknadno v devetleko, in se jih zaradi adaptacijskega obdobja ne ocenjuje, nimajo kompetenc, da gredo v srednjo šolo. Prav tako je bilo izpostavljeno, da starši in družine zaradi birokratskih over velikokrat odhajajo iz države.
Na področju trga dela so govorci poudarili pomanjkanje delavcev ter pomanjkanje informiranja prosilcev in beguncev za vstop na trg dela. Kaja Nemanić iz agencije Naton je opozorila tudi na potrebno sodelovanje med agencijami oz. delodajalci ter Urada za oskrbo in integracijo migrantov glede statusa delavcev. Govorci so izpostavili, da se mora na trgu dela izoblikovati večji nabor dela, saj je za to populacijo možno predvsem nekvalificirano delo v proizvodnji. Kot dobra praksa se je omenilo zaposlovanje slovenskih podjetij, ki so zaposlile prosilce ali osebe s statusom.
Sašo Gazdič iz Ministrstva za kulturo je poudaril pomembnost mesta kulturnega meidatorja kot poklicne kvalifikacije. Poudaril je tudi, da brez kulture ni integracije, in da preko nje prosilev ali begunec postane iz objekta subjekt. Na področju mladinskega dela se je izpostavilo to, da mlade prosilce in begunce vključujejo preko mladinskih aktivnosti.
Posvet je odprl razgreto razpravo na tem področju med akterji in publiko, ki se je nadaljevala še ob pogostitvi. Zainteresiranost povabljenih govorcev in obiskovalcev pa je nakazala na to, da so takšni posveti še bolj pogosto potrebni tudi v naši prestolnici.
V konzorciju projekta Obeležitev svetovnega dneva beguncev “Med nami in z nami” smo združeni Inštitut za afriške študije, Društvo Odnos in Javni zavod Cene Štupar.
Projekt finančno podpirata Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in Evropska unija preko Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF).
Izražena stališča nujno ne odražajo stališč Republike Slovenije in Evropske unije.