18.6.2020, Narodni muzej Slovenije
V sklopu projekta, Obeležitev svetovnega dneva beguncev, smo društvo ODNOS, Inštitut za Afriške študije in društvo Up zaradi letošnje pandemije organizirali strokovni posvet z omejenim številom udeležencev.
Posvet je otvoril Franci Jazbec iz društva ODNOS, ki je na kratko orisal trenutno stanje s katerem se srečujejo pri pomoči osebam z mednarodno zaščito pri integraciji in tako podal iztočnice za udeležence.
Mag. Katarina Štrukelj, direktorica Urada blade RS za oskrbo in integracijo migrantov je na posvetu izpostavila pomen učenja slovenskega jezika že v azilnem domu. Prav tako je povedala, da je UOIM že pripravil predloge akcijskih načrtov na podlagi migracijske strategije, ki je bila sprejeta lani. Potrebno je še usklajevanje z vsemi vpletenimi deležniki. UIOM se je v preteklem času tudi intenzivno ukvarjal s sprejemi, a Slovenija ostaja tranzitna država, saj jo prosilci v večini kmalu zapustijo. Nov izziv za UIOM je načrtovanje in urejanje sprejema štirih mladoletnikov brez spremstva, mlajših od 10 let, ki bodo prispeli iz Grčije.
Gospa Helena Govekar iz CSD Ljubljana Center je povdarila, da na Centrih za socialno delo morajo sprejeti vsakega posameznika, opredeliti njihove stiske oz. težave ter jih ustrezno napotiti naprej, če je to potrebno. Centri imajo možnost, da zagotovijo tolmače, saj je nujno, da uporabniki pridobijo vse potrebne informacije, ki jih potrebujejo.Povdarila je, da so tudi v času pandemije delovali, posebej kar se tiče mladoletnikov brez spremstva, so ob vsakem klicu odšli na teren, vsem uporabnikom pa so omogočali svetovanje preko telefona. Seveda se je razvila burna razprava iz prakse, a je gospa Govekar povdarila, da se morajo vsi svetovalci na CSDjih držati pristojnosti ki jih imajo v okviru njihovega dela ter etičnega kodeksa.
Damijan Jagodic iz Ministrstva za zdravje je povdaril, da na splošno primankuje zdravnikov in da se trudijo zagotavljati storitve po najboljših močeh. Ko gre za prosilce za mednarodno zaščito, zagotavljajo osnovne in nujne zdravstvene storitve vključno z cepljenjem otrok. Povedal je, da se po zakonu o zdravniški službi komunikacija opravlja v slovenskem jeziku, a da na Ministrstvu na podlagi potreb iz terena objavljajo razpise za kulturne mediatorje.Prav tako je omenil ProBono ambulante, ki zagotavljajo zdravstvene storitve za nezavarovane osebe. G. Franci Jazbec je izpostavil, da se na terenu srečujejo s problematiko pridobivanja osebnih zdravnikov za osebe z mednarodno zaščito, ki imajo urejena zdravstvena zavarovanja. G. Jagodic je zagotovil, da ko bodo prejeli ustrezne informacije bodo poskušali ta problem rešiti.
Boštjan Vernik Šetinc od Zagovornika načela enakosti je povedal s kakšnimi diskriminatornimi dejanji se srečujemo v Sloveniji, hkrati pa je pozval, da se diskriminacijo prijavlja, lahko tudi anonimno. Na podlagi informacij iz terena ocenjuje, da je diskriminacije med migranti več kot je prijavljenih primerov.
Eyachew Tefera iz Inštituta za afriške študije je pozval vse deležnike, da smo tudi kritični do svojega dela, saj imamo še na vseh področjih možnosti za izboljšave.
Projekt finančno podpira Evropski sklad za vključevanje migrantov #AMIF in Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov.
