V sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., v katerem sodeluje tudi Inštitut za afriške študije, bomo vsak mesec delili osebna razmišljanja o aktualnih temah, kritično ovrednotili obstoječe stanje ali podali predloge za izboljšave. Razmišljanje o neenakosti je v novembru 2018 pripravilo Društvo stezosledcev.

Zdi se nemogoče, da bi povprečna oseba naredila razliko pri svetovnih izzivih kot so izkoreninjenje ekstremne revščine, boj proti neenakosti in nepravičnosti ter preprečevanje podnebnih sprememb. Že morda drži, da so ukrepi zapisani v ciljih trajnostnega razvoja, a bo za dosego teh ciljev potrebno sodelovanje med vladami, mednarodnimi organizacijami in svetovnimi voditelji. Le kaj bi lahko naredila ena sama oseba za zmanjšanje neenakosti?! Svet je namreč (pre)poln neenakosti. 

Zadnje Unicefovo poročilo razkriva, da preko 260 milijonov otrok in mladostnikov ne hodi v šolo; 5,4 milijona otrok mlajših od 5 let pa umre zaradi posledic bolezni, ki bi se jih dalo preprečiti.

4,5 milijarde vseh prebivalcev nima urejenih sanitarnih razmer, več kot 80 % odpadne vode umazane s fekalijami pa se vrača neposredno v naravo, ne da bi jo očistili. Ob svetovnem dnevu stranišč smo izvedeli še, da kar petina šol po svetu sploh nima stranišč!

Ko smo v sklopu naše ozaveščevalne kampanje na Facebooku objavili najnovejše podatke o izginjanju živalskih vrst, so bili ljudje zgroženi, saj je človeštvo od leta 1970 z obličja Zemlje izbrisalo 60 odstotkov divjih živali – sesalcev, ptic, rib in plazilcev – zaradi česar vodilni svetovni strokovnjaki opozarjajo, da je zdaj ogroženo človeštvo. Poročilo Living Planet razkriva, da samo četrtina kopnega na celotni Zemlji ni pod vplivom ljudi, do leta 2050 pa naj bi se ta številka znižala na desetino. Odstotek morskih ptic s plastiko v želodcih se je povečal iz 5 odstotkov leta 1970 na 90 odstotkov v letošnjem letu! To pomeni, da ima 9 ptic od 10 v želodcu plastiko! Svet je že izgubil 50 odstotkov koral. Najbolj so prizadeta tropska območja. Tam je v 44 letih izginilo 89 odstotkov divjih živali. Trenutna raven izginjanja vrst je od 100- do 1000-krat hitrejša kot le pred nekaj sto leti.

Hrane je na svetu dovolj, lakota pa je povezana z neenakomernim dostopom do hrane in neustreznim ravnanjem z njo. Vsako leto zaradi lakote umre več kot 200 milijonov ljudi. Kljub napredku ostaja pravica do hrane še vedno velik izziv za mnoge države in lakota še vedno hud problem za 815 milijonov ljudi na svetu, ki bodo šli tudi nocoj spat lačni. Podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da je bilo v naši državi v 2016 resno materialno prikrajšanih 5,4 % prebivalcev (povprečno vsak 19.). Z dohodki v tem letu je težko ali zelo težko preživelo mesec kar 29 % gospodinjstev. Obenem pa je vsak prebivalec Slovenije zavrgel v tem letu povprečno približno 0,2 kg hrane na dan, v celem letu pa 74 kg. Zavržena hrana je vsebovala še 35 % užitnega dela, tj. takega, ki bi ga z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane lahko preprečili ali vsaj zmanjšali.

Kljub napredku pri odpravi revščine živi danes v ekstremni revščini 800 milijonov ljudi. V Sloveniji sta leta 2017 revščina in socialna izključenost ogrožali 345.000 prebivalcev (17 % prebivalstva). Revščina je prisotna v vseh državah sveta in ni zgolj pomanjkanje osnovnih človekovih dobrin, kot so hrana, voda ali streha nad glavo, temveč ima bistveno več razsežnosti, ki so posledica vedno večje neenakosti in družbene razslojenosti. Še veliko več jih trpi zaradi nezaposlenosti, konfliktov, neenakosti in negativnih učinkov podnebnih sprememb.

No, tudi z tako življenjskimi potrebami kot sta zrak in voda imamo težave. Več kot 2 milijardi ljudi nima dostopa do pitne vode, 1,8 milijarde ljudi kot vir pitne vode uporablja vodo onesnaženo s fekalijami. Devet od desetih ljudi vdihuje nevarno strupen zrak, zaradi česar vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov ljudi. Zaradi izpostavljenosti strupenim delcem v zraku vsako leto umre okoli 600 000 otrok pod 15 letom starosti, je jasno najnovejše poročilo Svetovne zdravstvene organizacije.

Svet je (pre)poln neenakosti in najraje je obupati ter zavzeti stališče, da se na ravni posameznika ne more narediti bistvenih sprememb. Stezosledci menimo drugače. V sklopu projekta Stezosledci proti neenakostim, s katerim je bilo Društvo stezosledcev uspešno na razpisu evropskega projekta Make Europe Sustainable for all za lokalne akcije na temo boja proti neenakostim, smo se, poleg odločevalcev, osredotočili tudi posameznike. Na 1000 dan sprejetja ciljev trajnostnega razvoja smo pričeli z aktivnostmi projekta, ki poteka od junija do novembra 2018, v ospredje pa postavlja otroke in mlade kot aktivne državljane, borce proti neenakosti ter ozaveščevalce o ciljih trajnostnega razvoja (še posebej desetega globalnega cilja, ki se osredotoča prav na neenakosti).

Z motivacijo in aktivacijo spodbujamo lokalne skupnosti za doseganje trajnostnega ter poštenega načina življenja z nizkim ogljičnim odtisom. To počnemo preko delavnic globalnega učenja in zagovorništva, ozaveščevalne kampanje na Facebooku in spletni strani, videa, javnih dogodkov, pišemo lokalnim in nacionalnim politikom ter medijem, gospodinjstvom delimo Recivrečke – trajnostne vrečke za sadje in zelenjavo ter želimo zmanjšati uporabo plastičnih vrečk, organiziramo predavanja posvete in kuharske tečaje, s čistilno akcijo smo se pridružili pobudi Očistimo svet 2018 in Tednu globalnega učenja, podpisali smo Državljansko listino in listino o pravični trgovino ter sodelovali na različnih festivalih. Pripravili smo tudi zavezo, s podpisom katere posamezniki izrazijo svojo odločitev za trajnostni življenjski slog (na okoljski, ekonomski in socialni ravni).

In če odgovorimo na uvodno vprašanje – ena sama oseba lahko naredi VELIKO za zmanjšanje neenakosti. Sprememba se namreč začne pri vsakem posamezniku.

Boste na strani tistih, ki le »jamrajo« ali tistih, ki puščamo svet za spoznanje boljši, kot smo ga prejeli?

Pripravilo: Društvo stezosledcev

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.